V tem nesrečnem korona obdobju sem veliko razumnih ljudi (v živo in online) slišal reči, da je življenje sicer še kar znosno, da pa od vsega najbolj pogrešajo potovanja. Kaj je tisto, zaradi česar so nam tuji kraji tako posebni? Ali so počitnice res kaprica sodobnih potrošnikov ali pa se v tem skriva kaj pomembnejšega?
Pred kakim mesecem mi je nona povedala, da je v italijanskih poročilih gledala Italijane, kako strastno se pritožujejo, da še vedno ne morejo potovati. Skoraj, kot da bi bi bili prikrajšani za neko osnovno življenjsko potrebščino. Iz nonine perspektive je to seveda nekoliko hecno – ko je odraščala ona, ni bilo tako samoumevno, da se potuje v bolj ali manj oddaljene kraje. Ljudje so živeli na vasi in zahajali v druge bližnje vasi ali mesta le, če so imeli za to tehtne razloge. Potovanj v tujino za zabavo in oddih niso poznali.
Ali je torej današnja samoumevnost potovanj umetno ustvarjena potreba, ali pa je v popotništvu nekaj tako vrednega, da je temu dobro posvetiti nekoliko več pozornosti?
Udobna predvidljivost vsakodnevne rutine
Ko smo bili otroci, je bil vsak nov dan novo doživetje, nova dogodivščina. Potem pa so večino nas leta socializacije in potreba po rednem viru dohodka spravila v neko situacijo, ki bi jo lahko opisali kot našo vsakodnevno rutino. Vsakodnevna rutina ima vsekakor svoje dobre strani – je še kar varna in udobna in nam zagotavlja dolgoročno vzdržno preživetje. Ima pa tudi svoje slabe strani – včasih lahko postane naš vsakdan nekoliko dolgočasen in preveč predvidljiv. Življenje lahko izgubi večino svojega čara in vsakdan nas začne spominjati na delo v taborišču za davkoplačevalce.
Izleti in potovanja nam tako omogočajo, da občasno pobegnemo iz svojega vsakodnevnega kalupa in svet zopet pogledamo s svežimi, otroškimi očmi. Življenje spet postane dogodivščina, v kateri raziskujemo, se učimo, doživljamo in spoznavamo nove ljudi. In v teku takšne razburljive dogodivščine lahko občasno izstopimo iz naučene predvidljivosti svojega vsakdana in na novo zadihamo v sedanjem trenutku. Verjetno je zato še sam Dalai Lama rekel, da je dobro vsaj enkrat na leto iti nekam, kjer še nismo bili.
In ko se potem vrnemo nazaj v naše vsakdanje življenje, nas vpliv potovanja spremlja še nekaj časa – zaradi česar je tudi naša vsakodnevna rutina veliko bolj zanimiva. Sodelavcem imamo štose s počitnic za povedati, magnetki na hladilniku nam popestrijo kuharijo in ko gledamo poročila, bolje razumemo dogajanje v krajih, kjer smo že bili.
Ni nam vedno treba na drugo stran sveta
Seveda obstajajo tudi drugi načini, da ne zapademo v sivino vsakodnevne rutine, toda občasen kratkotrajen pobeg je nedvomno eden izmed bolj praktičnih načinov, kako to dosežemo.
Dobra novica pri vsem tem je, da nam ni nujno treba iti na drago potovanje v daljne, eksotične dežele (kar pa ne pomeni, da je to odsvetovano, če si kaj takega lahko privoščimo). Že v relativni bližini imamo veliko zakladov za raziskati. Le nekaj primerov za ponazoritev:
- stotine gora v slovenskih, italijanskih in avstrijskih Alpah
- tisoče zalivčkov hrvaškega arhipelaga
- desetine zgodovinskih mest severne Italije
- termalna zdravilišča v Sloveniji, na Madžarskem in Hrvaškem
- skriti kotički Slovenske Istre
- lokalne atrakcije, ki jih turisti poznajo bolje od nas
- in tako dalje…
Radi potujemo, ker nas to poživlja!
Potujemo torej, ker je to dogodivščina, ki nas predrami iz našega vsakdana. Ker se v novih krajih kaj novega naučimo, kaj razburljivega doživimo, koga zanimivega spoznamo in kaj eksotičnega pojemo. Ni treba, da je potovanje potratno in okolju ter lokalnim skupnostim neprijazno – obstaja veliko načinov, kako potovati na odgovoren in sonaraven način.
In kam bomo od vsakdana pobegnili tokrat?