Na začetku tega tedna so me poklicali iz Turistične zveze Portorož ali bi bil pripravljen narediti kratek voden ogled mesta za skupino udeležencev delavnice o turizmu v Piranu. V sredo popoldan sem imel v rokovniku še prosto in z veseljem sem potrdil.
Na dogovorjeni dan sem bil v Piranu že slabo uro prej in se sprehodil po njem, da bi naredil še kako fotografijo. Iz Turistične zveze so mi te dni poslali tudi obvestilo, da je na dveh krajih v Piranu začasna razstava kipov Jakova Brdarja in te umetnine sem si želel ujeti v objektiv. Ob tem sem imel tudi priložnost se kaj več naučiti o avtorju kipov na Mesarskem mostu v Ljubljani, kjer so me nekoč gostje zasačili nepripravljenega.
“Brdar je avtor mnogih javnih spomenikov in kipov v slovenskem prostoru. V Ljubljani je najvidnejši spomenik Rudolfu Maistru (nasproti glavnega kolodvora), svojski je spomenik Jamesu Joyceu na železniški postaji. Piranske galerije v Piranu hranijo eno njegovih najvidnejših del, Pegaz (1990). Leta 1990/91 je imel Brdar samostojno razstavo v Pergamonskem muzeju v Berlinu. Leta 1998 je prejel nagrado Prešernovega sklada za kiparsko skupino Pridiga pticam (1997). Leta 2009 je vdihnil novo podobo Ključavničarski ulici v Ljubljani, na katero je umestil bronasto skulpturo Obrazi, ki poteka po tlaku vzdolž celotne ulice in simbolizira minljivost. Leta 2010 so v Ljubljani odprli Mesarski most, na katerem stojijo tudi Brdarjevi bronasti kipi in sicer kip Prometeja na Petkovškovem nabrežju, kip Satira na samem mostu ter kipa Adama in Eve ob Izgonu iz raja ob Plečnikovi kolonadi na desnem bregu. Več Brdarjevih simboličnih figuric je tudi na ograji mostu. Zanimivo je tudi Brdarjevo videnje pesnika Gradnika, ki vlita v bron stoji pod dvorcem Dobrovo v Brdih.” (Wikipedia)
Nato sem se odpravil do naslova, kjer se je začenjala omenjena delavnica o turizmu, ki je nosila naslov Pop-Up Tourism Jam Piran. Eden izmed organizatorjev me je prijazno pozdravil in povabil, če bi tudi jaz sodeloval na delavnici. Z veseljem sem privolil. Po začetni predstavitvi in spoznavanju drugih udeležencev je naša naloga bila, da si v skladu z navodili zamislimo potencialnega turista v Piranu in sestavimo njegov profil, ter si zamislimo, katera pričakovanja in zahteve bi tak gost lahko imel. Nato smo se odpravili na kratek voden ogled mesta, kjer sem jaz opravil svoje kot lokalni vodnik, udeleženci so pa imeli nalogo se vživeti v svoj lik turista. Sprehodili smo se od Tartinijevega trga do cerkve in nato še do Prvomajskega in Ribiškega trga. Po ogledu smo se vrnili na kraj, kjer se je odvijala delavnica.
Naslednja naloga je bila da vtise po ogledu zapišemo v neke vrste čustveno razpredelnico, iz katere je potem postalo razvidno, kaj je potencialnim turistom pritegnilo pozornost, kaj jim je bilo všeč in česa niso marali. Sam sem se iz te izkušnje naučil, da bi lahko pri svojih vodenih ogledih mest več pozornosti namenil sedanjosti in dogajanju v kraju, ter nekoliko manj razlagi o zgodovini kraja. Poleg tega se bom moral bolje izobraziti o sodobnih tehnologijah, dostopu do Wi-Fi omrežij in o raznih turističnih aplikacijah za telefone.
Od udeležencev na delavnici sem se moral posloviti že pred njenim koncem, saj sem imel še druge opravke, oni pa so nadaljevali še z drugačnimi nalogami. Dogodek se mi je zdel zabaven, koristen in poučen. Mnenja sem, da je sposobnost, da se vživimo v kožo obiskovalcev naših krajev, pomembna sposobnost za vse, ki delamo v turizmu.