Zadnje dva meseca imam toliko dela, da nisem utegnil nič napisati na blog. A naslednji teden imam naročeno celodnevno strokovno ekskurzijo po Trstu za skupino slovenskih učiteljev in za to priložnost sem si danes vzel dan, da se sprehodim po tržaških ulicah, se naučim kaj novega, naredim kako fotografijo in napišem kak prispevek za blog. Družbo mi je delala knjiga “Kako lep je Trst. Prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici”.
Narodni dom
Sicer imam izdelan neki standardni ogled Trsta, ki pa je enak za skupine vseh narodnosti, s katerimi delam. Tokratno skupino pa zanima v veliki meri pomen Trsta za Slovence. In tako sem se v tem obdobju naučil kar nekaj novih reči: sicer sem vedel, da je v Trstu pred stotimi leti živelo več Slovencev kot v Ljubljani, nisem pa vedel, da jih je bilo toliko več. Iz avstrijskega popisa prebivalstva iz leta 1911 izhaja namreč, da je v Trstu živelo približno 60.000 Slovencev, medtem ko je celotna Ljubljana štela le 40.000 prebivalcev. Tako je takratni župan Ljubljane in pisatelj Ivan Tavčar izjavil, da je Ljubljana srce Slovenija, Trst pa so njena pljuča.
Odkril sem tudi, da se je v Trstu rodil Žiga Zois, najbogatejši Slovenec svojega časa, podjetnik, razsvetljenec in mecen. Končno sem si tudi ogledal, kje se nahaja sloviti Narodni dom, ki je bil v začetku 20. stoletja središče tržaških Slovencev in ki so ga fašisti zažgali leta 1920. Dogodek, katerega je tržaški pisatelj Boris Pahor videl na lastne oči in ga opisal v več svojih delih.
Vhod v bunker Kleine Berlin
V petek, ko imam naročeno vodenje omenjene skupine, me čaka še eno odkritje. Naročeno imamo namreč vodenje po bunkerju Kleine Berlin, velik ohranjen sistem podzemnih rovov in tunelov, ki je bilo med drugo svetovno vojno protiletalsko zaklonišče za civilno prebivalstvo. In v tem bunkerju še nisem bil.
Mozaik v katedrali Sv. Justa
Nekoliko bolje sem si moral tudi ogledati Katedralo Svetega Justa, tržaško stolnico, v kateri je v 16. stoletju pridigal tudi Primož Trubar, ki se je v Trstu tudi izobraževal. Cerkev je izjemno bogata in še velikokrat se bom moral semkaj vrniti, preden bom suvereno obvladal razlago njene notranjščine.
Zakladnica v katedrali Sv. Justa
V bližnjem gradu Sv. Justa se nahajata originalna Mihec in Jakec, ki sta eden izmed simbolov Trsta že več stoletij.
“Komu zvonita Mihec in Jakec?
Tinca in Marjanca sta bili mladi in klepetavi ženi Mihca in Jakca. Medtem, ko sta moža delala v bližnjem pristanišču, sta prodajali sadje in zelenjavo na tržnici. Kot prave babe, tako Tržačani imenujejo jezikave mlade ali starejše ženičke, nista poznali poti domov in sta se radi zaustavljali na cesti ob živahnem klepetu. Moža pa sta medtem lačna in utrujena doma čakala na večerjo.
Nekega dne naj bi splezala čisto na vrh stolpa in začela biti na zvon: klepetulji sta želela opozoriti naj gresta že končno domov pripravit večerjo”
(Kako lep je Trst, E. Bezin, P. Dolhar, 2012, str. 53)
Mihec in JakecSem pa na koncu delovnega sprehoda po Trstu ugotovil, da je kotičkov za raziskati še veliko in da se odkrivanje tega mesta zame nadaljuje. Zaradi skupine učiteljev v petek pa se počutim, kot kadar sem v srednji šoli imel popravne izpite julija. Takrat je bilo zadostno dovolj dobro. Tokrat pa mora biti vsaj prav dobro.
Lep pozdrav, Demian