Za poklicnega turističnega vodnika je dobro, če se vsake toliko nauči voditi po kakih novih krajih. Zame sta to letos bila Oglej in Gradež, kraja, ki ju je možno lagodno obiskati na enodnevnem izletu z začetkom na Primorskem. Povpraševanje za vodenje nemške skupine v te kraje sem dobil že pozimi in ocenil sem, da je časa za učenje še dovolj ter povpraševanje zato potrdil. V preteklih mesecih sem tja šel na nekaj izobraževalnih izletov in pretekli teden tudi uspešno izpeljal izlet z omenjeno skupino. Z veseljem tako dodajam vodenje izleta v Oglej in Gradež k svoji že obstoječi ponudbi.
O Ogleju in Gradežu pred tem nisem prav veliko vedel. Še iz srednje šole se spominjam, da je bilo veliko govora o Oglejskem patriarhatu in o tem, kako pomemben je bil za slovensko zgodovino, o Gradežu pa sem vedel le to, da imajo tam veliko hotelov in da so plaže tam peščene.
O Ogleju sem tako odkril, da je na Unescovi listi svetovne kulturne dediščine in da je bil v rimskih časih eno od desetih največjih rimskih mest. Glede na to sem morda pričakoval bolj osupljive ostanke iz rimskih časov, res pa je, da obnovljeni antični stebri naredijo precejšen vtis. Siva arheološka najdišča pa oživijo ob sliki v knjigi, na kateri je narisan Oglej, kot je bil pred približno dva tisoč leti. Imel je amfiteater, gledališče, stezo za tekmovanje s kočijami, vodovod itd.
Ob porajanju krščanstva je mesto postalo eden prvih in največjih zgodnjekrščanskih centrov, od koder se je krščanstvo širilo proti severu in vzhodu. Na to obdobje spominjajo mozaiki na tleh Poponove bazilike, ki so iz 4. stoletja in so po površini največji zgodnjekrščanski mozaiki v zahodnem svetu. Zidovi bazilike so pa iz 11. stoletja in do približno tistega obdobja je bil Oglejski patriarhat zelo vpliven na področju današnje Slovenije.
Zgoraj opisano pa so šele prvi koščki sestavljanke o zgodovini Ogleja, ki sem jo začel sestavljati in raziskovati.
Tudi Gradež je bil presenečenje zame. Nisem namreč vedel, da ga imenujejo tudi mati Benetk in da je bil nekaj časa v srednjem veku glavno mesto Beneško-Istrske pokrajine. Stari del je sicer prav simpatično majhen in se razteza čez le nekaj slikovitih uličic. Tudi zgodovinskih palač ni veliko, me je pa zato presenetilo, ko sem doumel, da je glavna Eufemijina bazilika iz 6. stoletja. In ko sem tako zrl vanjo, sem se spomnil, s kakšnim zanosom kdaj Američanom, ob kaki cerkvi ali palači iz 15. stoletja, razlagam, da je stala tam že pred odkritjem Amerike, tam pa je cerkev, ki je še tisoč let starejša od odkritja Amerike in še vedno stoji v enem kosu.
Če je Oglej pomemben predvsem iz kulturno-zgodovinskega vidika, pa ima Gradež tudi vznemirljiv turistični vidik. Hoteli, plaže, restavracije, apartmaji, pristanišče… Take vrste kraj kot naš Portorož, a če se ne motim, z znatno večjo kapaciteto ležišč. Turisti na ulicah pa predvsem nemško govoreči. Celo nekateri prometni znaki so napisani v nemškem jeziku. Je to pač najbližja plaža iz Bavarske dol.
Priprave na vodenje v novih krajih vedno vzamem zelo resno. Raziskovanje je precej vznemirljivo in zadovoljen sem, da je ta zalogaj zdaj uspešno za mano. Komaj pa čakam, da bom imel spet priložnost, da se s kako skupino podam tja in pred naslednjim izletom odkrijem še kakšen del sestavljanke.