Že pred dvemi tisočletji so Rimljani doumeli strateški pomen Severnega Jadrana, ki je najseverneje segajoči del Sredozemskega morja. Zato so tu zgradili eno njihovih največjih pristanišč – Aquileio, ali po slovensko Oglej. V obdobju selitve narodov in barbarskih vdorov so prebivalci Ogleja zbežali na jug in ustanovili Benetke, mesto in pristanišče, ki je spremenilo svetovno zgodovino. Stoletja kasneje so Avstrijci iz Trsta naredili njihovo največje pristanišče, ki je bilo v 19. stoletju v prvi kategoriji svetovnih pristanišč. Tržačani imajo pregovor: “Trieste ze tutto il mondo, ciò” (“V Trstu se sreča celi svet, čo”). V Jugoslaviji so to zgodbo dobro razumeli, zato so skoraj takoj, ko je Koper postal jugoslovanski, začeli graditi Trstu konkurenčno Luko Koper.
Velika pristanišča so že sama po sebi svetska (knjižno=svetovljanska), vendar pa za urbani del mesta Koper tega v osemdesetih in devetdesetih letih tega ne bi mogli reči. Nekoč je obstajal pregovor “Dolgčas kot v Kopru v nedeljo popoldan”. Zelo veliko razliko pri poživljanju Kopra je pomenila ustanovitev Univerze na Primorskem. Z njo so, podobno kot v Ljubljani, koprske ulice preplavili študentje, pogosto tudi iz tujine in v Kopru na Erazmus izmenjavi. Nato so prišle še potniške ladje s turisti iz celega sveta in marsikatera nedelja popoldan na Čevljarski ulici je izgledala podobno kot na Čopovi v Ljubljani ali poleti na Dekumani v Poreču.
Če k temu dodamo še veliko območje trgovin in nakupovalnih centrov, kamor zdaj zahajajo tudi hrvaški Istrijani in pa Tržačani ter območje Bonifike, ki je posvečeno raznoraznim športom in kjer se v teku leta dogodi veliko športnih prireditev, lahko zaključimo, da je Koper počasi postalo eno najbolj svetovljanskih mest v Sloveniji.
Če bi želeli zgodovino in značaj Kopra razumeti in začutiti še bolj doživeto, nudimo vodene oglede Kopra z izkušenimi in licenciranimi lokalnimi turističnimi vodniki. Za vse informacije lahko pokličete na 051 210 390 ali nam pišete preko spletnega obrazca.