V četrtek sem imel naročen izlet v Maribor in na Ptuj, z začetkom izleta v Ljubljani. Ta izlet sem imel naročen že več tednov in sem se nanj imel namen dobro pripraviti, kajti na Štajerskem koncu sem bolj poredko, vendar so se stvari tako izšle, da je bilo veliko dela in drugih obveznosti in sem se tako nekaj dni pred izletom odločil, da najamem raje lokalno vodnico za Maribor in Ptuj, si z njo razdelim del honorarja, sam sem pa skupini le spremljevalec, višek časa in energije na tem izletu pa posvetim fotografiranju in lastnemu izobraževanju o teh krajih.
Ker sem s to skupino imel več izletov, sem tako kot oni prespal v Hotelu Lev v Ljubljani. Na pot smo se odpravili kmalu po zajtrku. Čeprav je od Ljubljane do Maribora približno 130 kilometrov, pa je čas hitro minil, saj so pisana pokrajina predalpskega hribovja, cerkvice na vrhu hribov in nasadi hmelja dobro gradivo za popestriti pot z zanimivimi razlagami o tem koncu Slovenije. V Maribor smo prispeli v manj kot dveh urah in se za gradom srečali z lokalno vodnico.
Vodnica je bila dobre volje, prijazna in nasmejana. Najprej smo se odpravili do TIC-a po zemljevide in na WC-pavzo, nato pa naredili uro in pol dolg voden ogled mesta, ki je vključeval frančiškansko cerkev, stolnico, trg pred mestno hišo in seveda najstarejšo trto na svetu. Vzdušje v mestu je bilo prijetno živahno. Vodničina razlaga je bila zanimiva in govorila je zelo dobro nemščino. Najbolj zabavna razlaga se mi je zdela ta, da je Maribor drugo največje mesto v Sloveniji, da ima drugo univerzo in drugo najdaljšo reko, da pa so prvi v državi v nogometu.
Ogled smo zaključili pri najstarejši trti na svetu, ki je kot taka zapisana tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Le ta je bila tudi odličen uvod v našo naslednjo postajo, ki je bila vinska klet Vinag.
Vinska klet Vinag velja za eno največjih in najstarejših v Evropi. Velika kulturno-dediščinska vrednost, ki jo pa precej pokvarijo novice o tem, da je podjetje končalo v stečaju in da so menda v neznano izpuhtele steklenice iz obsežnega arhiva, ki so ga tam imeli. No, potrudil sem se, da tega svoji skupini ne omenjam, vodnica po kleti in možakar, ki je vodil degustacijo štirih vin ob izdatnem narezku, so pa svoje delo opravili odlično in le upamo lahko, da bodo novi upravljavci kleti le to spravili na pota stare slave.
Židane volje in podkrepljeni z narezkom, sirčkom in olivami smo se odpravili dalje v smeri Ptuja. Vožnja od Maribora do Ptuja traja le pol ure in zaradi tega sta mesti zelo dobra kombinacija, ki se jo da obiskati v enem dnevu, tako kot smo mi to naredili ta dan. Na Ptuju nas je ponovno pričakala vodnica, ki nas je imela že v Mariboru.
Ker je bilo že precej vroče in sem v skupini imel tudi kakega osemdesetletnika sem se odločil, da se ne bomo mučili navkreber do gradu. Tako smo se odpravili izpred mestne hiše mimo Florjanovega kipa do cerkve, pa po Prešernovi ulici in potem dol do Drave in nazaj do minoritske cerkve. Vodničina razlaga je bila tako kakovostna kot v Mariboru, ni pa nekoliko upoštevala dveh dejavnikov: da so gostje medtem spili štiri kozarčke in da je poleti popoldan bistveno bolj vroče kot dopoldan. Tako je z njo do kraja ostalo le nekaj najbolj borbenih gostov, ostali pa so se odločili raje užiti nekoliko več prostega časa.
Po slovesu od vodnice smo se tako odpravili nazaj proti Ljubljani. Nemški gostje iz pokrajine Rheinland-Pfalz so bili z videnim zelo zadovoljni. Po prvem dnevu, ko smo bili v Ljubljani in na Bledu in zdaj drugem v Mariboru in na Ptuju, so začeli praviti, da so imeli o Sloveniji drugačne predstave in da so zelo presenečeni nad tem kar tu vidijo. Optimistične besede za nas, ki se s turizmom preživljamo…
Lep pozdrav, Demian