V nedeljo sem imel naročeno spremljanje skupine nemško govorečih gostov z ladje Aida Aura, ki je bila zasidrana v Trstu, do Postojnske jame. Krenili smo zelo zgodaj, saj je bila na ta dan popoldan v Trstu zadnja etapa italijanske kolesarske tekme Giro d’Italia, zaradi katere so po 13. uri zaprli večino cest okoli mestnega jedra.
Smo pa zato v Postojni bili tako zgodaj, da tam še ni bilo veliko drugih skupin in tako imeli nemško govorečega vodnika skoraj povsem za našo skupino. Le ta je svoje delo opravil korektno, je pa res, da tisti ki so bili na koncu skupine, njegove razlage niso slišali najbolje, saj se ta vodnik ni posluževal mikrofonov in zvočnikov, ki jih imajo v jami na razpolago, temveč je le zelo glasno govoril. A ne dovolj za skupino kakih 60 ljudi.
“Kapniki rastejo zelo počasi – le nekaj centimetrov na 1000 let. Kapniki so sigaste tvorbe, ki nastajajo v suhih kraških jamah. Z uhajanjem CO2 iz kapljajoče vode se izloča kalcit oz. siga.
Kapniške tvorbe so različnih oblik:
- stalagmiti (stalci, rastejo s tal)
- stalaktiti (visci, rastejo s stropa)
- stalagmati ali kapniški stebri (po združitvi stalaktitov in stalagmitov)
- cevčice
- zavese
- ponvice”
(Wikipedia)
Po ogledu jame smo imeli še slabe pol ure prostega časa in se nato odpravili nazaj v Trst, da nam ne bi slučajno zaprli ceste. Gostje so bili z doživetim zadovoljni. Po koncu izleta pa žal nisem utegnil narediti kake slike Gira d’Italia, ker se mi je mudilo, da odidem, preden bi zaprli cesto…