Na višku sezone smo že kar nestrpno pogledovali proti velikemu koledarju, ki kraljuje na steni v dnevni sobi, na par dni, ki so z zeleno označevali DOPUST. Ko sva se z Demianom dogovarjala, kam bi lahko tokrat pobegnili za par dni, sva imela nekaj pogojev. Strinjala sva se, da ne sme biti predaleč, da mora biti cenovno ugodno in da si želimo izven mesta in nekam, kjer nam bo predvsem udobno. Tako sva razmišljala, pregledovala ponudbe na internetu, a je vsem manjkalo tisto nekaj. V nekem trenutku pa sva se spogledala in si medsebojno pritrdila, da seveda vemo, kam gremo! V Zazid, k Duškotu in Tini! 30 kilometrov od doma! Ko sva bližnjim sporočila, kam se odpravljamo na dopust, se jim je zdelo malo smešno, jaz pa sem si mislila, da boljše odločitve ne bi mogla sprejeti, bolj lokalno kot tako res ne gre.
Zazid je ljubka vasica na Kraškem robu, ki se v zgodovinskih virih pojavlja kot Villa dei sassi in Xaxid oziroma kamnita vas. Do vasi se pripeljete po slikoviti cesti, s katere imate veličasten pogled na dolino vse do morja, res pa je, da je cesta na nekaterih delih ozka, v Podpeči imaš celo občutek, da so hiške ob cesti tunel, skozi katerega se le previdno pomikaš. Vas je odlično izhodišče za razne pohode, s katerimi bodo zadovoljni tako tisti, ki uživajo v težjih fizičnih naporih, kot tisti, ki bi se radi z družino podali na sproščen potep.
Drugi dan se je naša razigrana druščina podala na sprehod do bližnjega Zanigrada in oh… ta narava. Skozi celo pot so nas spremljale trume metuljev najrazličnejših oblik in barv-Duško in Tina sta se razgovorila o pestrosti metuljev na tem območju, ki jo raziskujejo tudi tuji znanstveniki in na vsakem koraku se vidi, da Duško in Tina nista podkovana le v gostoljubju, ampak sta odlična poznavalca območja, kjer sta si ustvarila družino, pa naj gre za arhitekturo, zgodovino ali botaniko.
Iz Zanigrada se nam je pogled odpiral vse do morja, ob burji pa bi videli tudi kopno na italijanski strani Jadranskega morja, ki se ta čas polni s trumami turistov, mi pa uživamo v samoti in osvežujoči neokrnjeni naravi.
Povzpeli smo se tudi na krajši sprehod do železniške postaje Zazid, kjer še danes ustavlja vlak. Po poti smo se postali tudi ob dveh vodnih zajetjih, kjer so otroci raziskovali bogat živalski svet, našteli so vse od kačjih pastirjev, pupkov, žab, kač in zelencev, eksotično izgledajočih kuščarjev, ki te-po besedah none-nikakor ne spustijo, ko te imajo enkrat v zobeh 🙂
Dopust je mineval ob dobri hrani, ki smo si jo lahko pripravili tudi sami v odlično opremljeni kuhinji hostla, in ob igri otrok, ki se v hostlu lahko odlično zabavajo, ko staršem pojenjajo moči. Poleg odlične družbe, ki je pripravljena na zabavo, so jim na voljo igrače, žoge, loparji, kolesa, trampolini… Za čas našega dopusta so se otroci najbolj zabavali z vodnimi baloni, ki so hladili že nekoliko razgreto ozračje.
Z Demianom sva ob večerih končno našla nekaj časa za naju, ko sva daleč od hrupa, računalnikov in razbeljenega mesta, lahko posedela na terasi s pogledom na luno in zvezde.
Kratek oddih nama je vlil novih moči, ob pogovorih z Duškom in Tino pa sva dobila nekaj novih idej in novo dozo pozitivne energije, ki jo lahko dobiš le od res dobrih prijateljev!
Vsem, ki ste naveličani mestnega vrveža, vročine in si želite oddiha malo drugače, v pristnem istrskem okolju in ob gostoljubnih ljudeh, toplo priporočamo obisk Hostla Xaxid, kamor se boste zagotovo radi vračali, kot se mi, že 10 let!