Tokrat sem sodeloval pri vodenju več skupin Nemcev iz Portoroža v Trst, Miramare in v Piran. Pet vodnikov se nas je dobilo pred hotelom Vile Park na Bernardinu, kjer smo se srečali tudi z gosti, vozniki in predstavnikom agencije. Na hitro smo naredili plan dela in se s štirimi avtobusi, od katerih je bil eden dvonadstropen, odpravili proti Trstu in Miramaru. Sam sem pristal na avtobusu št. 4 in sicer na čisto novi Setri označeni s petimi zvezdicami. Pot do Trsta je trajala slabo uro. Nekoliko kasneje se je izkazalo, da smo naredili manjšo logistično napako, saj smo trije od štirih avtobusov šli v Miramare, kjer se nas je poleg drugih skupin, ki so tam že bile, na vhodu v grad nabralo toliko, da je bilo treba na vstop čakati skoraj pol ure. In gneča je tudi prevladujoči vtis, ki mi je ostal od današnjega obiska v Miramaru.
Nato smo se odpravili na voden ogled Trsta. Danes je petek, tako da je bilo v mestu veliko dogajanja in vodenje je bilo kar zahtevno, saj sem moral razlagati zelo naglas. Opravil sem svoj standardni enourni ogled, potem pa gostom pustil še uro prostega časa. Sam sem medtem nekaj prigriznil in naredil še kako fotografijo, med drugim tudi velikonočne tržnice, ki so jo postavili na Trgu Sv. Antona.
Nazadnje smo se odpravili še v Piran. Tudi danes se je naredil še en lep in sončen dan, tako da je bil tole zelo dober teden za turizem. V primerjavi s Trstom je bilo v Piranu veliko bolj prijetno in umirjeno vzdušje. Tudi tu sem naredil svoj standardni ogled, ki traja uro in pol in se na koncu blizu Tartinijevega trga poslovil od zelo zadovoljnih, čeprav že nekoliko utrujenih gostov.
In nekaj stvari sem se naučil danes: da je treba obisk Miramarskega gradu bolje organizirati, saj je tam lahko velika gneča, da je dobro vzeti s sabo kak CD za pot nazaj od Trsta v Portorož, ter da si moram pogledati, kako se imena rib prevaja v nemščino. Imam pa zdaj na koledarju nekaj dni prosto z vodenji, kar mi tokrat kar odgovarja.