Na prepihu različnih narodov, kjer se nahaja Slovenija, se je razvilo relativno bogato kulturno izročilo – Slovenija je na prvem mestu na svetu, če se primerja koliko narečij se govori, s tem, koliko ljudi govori ta materni jezik. Skoraj sigurno je večja razlika v narečjih Prekmurja in Istre, kot je razlika v ameriški angleščini na vzhodni in na zahodni obali Združenih držav. Pokrajine so si različne tudi po kulinariki, ljudskih običajih in načinu življenja. Ta blogovski zapisek je tako posvečen enemu teh koščkov slovenske sestavljanke – Slovenski Istri.
46 kilometrov, ki veljajo za eno najkrajših obal na svetu, je ravno dovolj, da se Slovenija lahko pohvali tudi z mediteranskim značajem. Nekateri v Grčiji, na Hrvaškem, v Italiji, Franciji in v Španiji imajo tisto nekaj, kar jim po malem zavida celi svet – zdravo mediteransko hrano, ljubezen do življenja in siesto po kosilu. Plaže, ribe, olivno olje, vino in muzika vsako poletje na morje privabijo milijone ljudi, pa čeprav je v hribih in na jezerih pogosto lažje najti osvežitev kot na morju.
Današnja Slovenska Istra je bila skozi stoletja del Beneške republike. To je vplivalo na narečje, ki je polno besed italijanskega izvora in ki je zelo melodično – s širokimi samoglasniki. Arhitektura palač v starih delih Kopra, Izole in Pirana je večinoma beneškega sloga. Pred stoletji so bile Benetke ena najbogatejših in najpomembnejših držav na svetu, kar pomeni, da imajo koprske, izolske in piranske ulice veliko bogatih zgodb za povedati popotniku, ki jim je pripravljen prisluhniti. Po drugi strani pa je slovensko zaledje zgodba trdoživih in trmastih Slovencev, ki so se skozi stoletja uprli poitaljančevanju in ohranili slovensko identiteto in hkrati oblikovali svojo – ištrijansko. Slovensko kulturno izročilo je bolj doma v zaledju kot na obali in Hrastovlje, Marezige, Šmarje, Krkavče in veliko drugih vasi v zaledju ima prav tako veliko zgodb povedati radovednemu popotniku.
In če so te zgodbe pospremljene s pršutom, sirom, tartufi in refoškom ali po drugi strani hobotnico v solati, pedoči, brancini in malvazijo ter glasbo Primorskih fantov, Ottavia Brajka ali Rudija Bučarja, potem letos ni nujno treba v Grčijo ali Španijo, da bi okusili čarobni mediteran. In če vas moti, da je 46 kilometrov deljeno dva milijona Slovencev nekje 2 centimetra na osebo – je to odličen razlog, da raziščete obalno zaledje in odkrijete, kje je slovenski mediteran doma. Veliko ponudnikov turističnih storitev vas bo nadvse veselih.
Med njimi smo tudi v naši agenciji Na poti, turistične storitve, kjer vam z veseljem nudimo vodene oglede Kopra, Izole, Pirana, Hrastovelj, Koštabone in Krkavč. S koreninami v Slovenski Istri in dolgoletnim delom in izkušnjami v turizmu vam z veseljem svetujemo tudi glede restavracij, prenočišč, vinskih kleti, atrakcij, pešpoti, kolesarskih poti in še marsičesa. Za vse informacije ste vabljeni, da nas pokličete na 051 210 390 ali nam pišete preko spletnega obrazca.