V petek je bila v Kopru zasidrana ladja Emerald Princess, ki lahko sprejme do približno 3.000 potnikov. Za turistično agencijo Istranka sem na potniškem terminalu čakal, če se bo nabralo dovolj zanimanja za kak izlet. Tega je bilo s takim številom potnikov kar precej in ob 10. uri smo s skoraj polnim avtobusom krenili na vožnjo ob obali do Pirana (http://kopershoreexcursions.com/panoramic-sightseeing-tour-to-piran/).
Gostje so bili večinoma iz Velike Britanije in tako sem imel tudi možnost vaditi angleščino z britanskim naglasom. Na panoramski vožnji sem jim na avtobusu predstavil Slovenijo, Slovensko Istro, Koper, Furlanijo-Julijsko krajino ter Izolo. Nad slednjo smo na hribu Belvedere naredili kratek postanek za fotografiranje.
Nato smo pot nadaljevali skozi Strunjan pa vse do Pirana. Tam so gostje potem imeli 2 uri prostega časa, midva z voznikom sva se pa vrnila v Koper po še eno manjšo skupino, s katero smo ponovili isto panoramsko vožnjo in jo na koncu pustili v Piranu, kjer smo tudi prevzeli našo prvo skupino.
Od tu smo se odpeljali še skozi Portorož in nato nazaj proti Kopru. Na koncu izleta so bili gostje zelo zadovoljni z izletom. Pohvalili so predvsem čistočo, ki jih je zelo presenetila.
V več letih vodenj in pogovorov z gosti sem si ustvaril sledeče mnenje: kolikor že se Slovenci trudimo, da nas ne bi mešali s Slovaško, pa večina gostov, ki prihaja bolj ali manj od daleč, ne ve dobro, kje je Slovaška, kje Slovenija in kje Slavonija. Vse to jih pa nekako spominja na Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino in Poljsko in v njih vzbudi spomine na prizore gromozanskih sivih blokov iz držav nekdanjega vzhodnega bloka. To nizko pričakovanje in pisana pokrajina, mesta, ter večinoma prijazni prebivalci, na katere tu potem dejansko naletijo, naredijo, da so taki gostje na koncu izleta zelo prijetno presenečeni. In marsikateri se tudi pozanima, kako bi tu lahko preživel kake daljše počitnice.